Noah (2014)

Noah (2014)

Filmski kotiček, 13. julij 2014 ― Slovenski naslov: NoeDržava: ZDALeto: 2014Žanri: Akcija, Avantura, DramaDolžina: 138',  ImdbRežija: Darren Aronofsky Scenarij: Darren Aronofsky, Ari HandelIgrajo: Russell Crowe, Jennifer Connelly, Anthony Hopkins, Ray Winstone, Emma Watson, Logan LermanDarren Aronofsky še ni zatajil. S samo petimi celovečerci, ki jih je ustvaril pred naslovnim spektaklom in njegovim najbolj ambicioznim projektom doslej, si je rojeni Newyorčan v filmskem svetu ustvaril velik ugled. Njegov najnovejši film s(m)o  mnogi upravičeno uvrščali med najbolj zanimive naslove tekočega leta, čeprav je senca dvoma bila vseskozi prisotna. Malo zaradi dejstva, da se je Aronofsky tokrat odločil za sodelovanje z velikim studiem in visokoproračunski film, malo zaradi izbrane teme, ki je napovedovala določeno stopnjo metafizike, ki se praviloma slabo sklada s studijsko logiko filmskega udejstvovanja. Verjamem, da zgodbo ni potrebno posebej podrobno predstavljati. Russell Crowe je Noe, ki ga Stvarnik v sanjah usmeri v grad

Po čem so glasbeniki?

Pogledi, 12. julij 2014 ― V ponedeljek, 22. septembra, je newyorška Metropolitanska opera z novo postavitvijo Mozartove opere Cosí fan tutte (režija Richard Eyre) začela z letošnjo sezono, ki je bila tja do sredine avgusta pod vprašajem zaradi sindikalnih zahtev, v katere vodstvo sprva ni hotelo privoliti, potem pa so le našli skupni jezik – treba pa je vedeti, da so tudi zahteve sindikatov v New Yorku nekaj drugega kot kje drugje na svetu. Za zboriste Metropolitanke se je tako omenjalo plače okrog 200 tisoč dolarjev letno.
Klic kukavice: o psevdonimu in dobri asketski kriminalki

Klic kukavice: o psevdonimu in dobri asketski kriminalki

Konteksti (Tomaž Bešter), 11. julij 2014 ― To, da se avtor ali avtorica pod svoje lastno delo podpiše z nekim imenom, ki ni tisti, pod katerim ga ali jo poznajo drugi, ni nekaj novega. Prav tako je povsem jasno, da se za takšno odločitvijo skriva več možnih razlogov. Lahko gre za nekoga, ki ima pred očmi višji vsebinski cilj, ki ga nikakor ne želi podvreči kontekstualnemu okvirju svojega imena, najsibo ta znan ali pa neznan; lahko gre za nekoga, ki bi z uporabo svojega imena lahko škodil samemu sebi ali komu svojih bližnjih; lahko gre za marsikaj - tudi za to, da je nekdo svoje ime že posvetil enemu svetu in sklepa, da ga nihče pravzaprav ne vidi v katerem od svetov, ki so zunaj. Ta sklep niti ni tako iz trte zvit, če dobro pomislimo. Boji se, da bo fascinacija nad uspehom, ki ga je doživel ali doživela v tem svojem svetu enostavno premočno zacementirala njegovo ali njeno mesto v njem. Onkraj te fascinacije tega avtorja ali avtorice ni. Preprosto ne obstaja. Zato, si predstavljam, je takšnemu avtorju ali takšni avtorici lahko zelo težko. In zato, povsem verjamem tudi lagodju, ki ga prinaša lažno ime. Ime, za katerim se lahko skrijem. Povsem verjamem lagodju psevdonima, ki marsikdaj, tudi v tem zadnjem primeru, ki sem ga in ga bom navajal, pomeni institut ohranjanja avtorja v njegovi avtorskosti. V tem kar je in zna pisati. Čeprav se mora za prikaz tega na neki simbolni ravni ločiti od samega sebe. kot kaže, je vredno. Poleg tega se prav lahko tudi zgodi, da se nekje kasneje ta lagodje odpravi, pa tudi ni kakšne večje katastrofe. In v končni fazi, lahko to slednje s prenovljeno sporočilnostjo prinese celo večji uspeh, kot bi ga, če bi ta psevdonim nikdar psevdonim ne postal. Avtorjevo ali avtoričino delo pa še vedno govori svojo zgodbo. In ta je lahko, ne glede na ves govor o psevdonimih, odlična. Le da brez psevdonima nemara ne bi bila tako odlična. Gornje besede so namenjene predvsem J. K. Rowling in njeni kriminalki Klic kukavice. Izdala jo je pod moškim psevdonimom Robert Galbraith. vir slike: mkk.si

Južnjaški realizem

Pogledi, 11. julij 2014 ― Verjetno bi bilo malo pretirano reči, da je sodobni ameriški neodvisni film zapadel v akutno letargijo. A prav tako ni mogoče zanikati dejstva, da se ob preletu produkcije zadnjih nekaj let pogosto zazdi, da upehano diha na škrge. Kar nekaj tistih cineastov, ki so še pred desetletjem veljali za »svetlo prihodnost« ameriškega neodvisnega filma, je bilo zadnjih nekaj let razpetih med mainstreamom in margino, ne da bi se znali zares odločiti, kje stati in ostati.
Vojna in mir

Vojna in mir

Pogledi, 11. julij 2014 ― Razglasitev zunanjih ministrov Evropske unije o suverenosti BiH 6. aprila 1992 v Luksemburgu, ki so se jim dan pozneje pridružile tudi ZDA, je veselje v etnično raznoliki državi kmalu sprevrgla v notranjo nestrpnost z usodnimi konfliktnimi žarišči, kar je vodilo v več kot triletno krvavo vojno. In ko se je 11. julija 1995 zgodil genocid nad bosanskimi Muslimani v Srebrenici, je morda prav ta strahotni zločin pripomogel k sklenitvi mirovnega sporazuma 21.
Premiki v svetu dela

Premiki v svetu dela

Pogledi, 10. julij 2014 ― Glede na skromni obseg letne produkcije in vse bolj mizerne razmere, v katerih životari slovenska kinematografija, so uspehi, ki jih je slovenski film v zadnjih dveh desetletjih dosegel na mednarodnem prizorišču, preprosto izjemni. A če so bili ti do nedavnega vezani predvsem na režiserje in njihova dela, pa so se v zadnjih letih v mednarodnem prostoru začeli vse bolj uveljavljati tudi igralci: na primer Marko Mandić, ki je zaigral v Zlatu Thomasa Arslana, ali pa Katarina Čas, ki ji je z nastopom v Scorsesejevem Volku z Wall Streeta uspel celo prodor v Hollywood.
še novic